Da bi se doma počutili kar se da dobro, je potrebno zagotoviti ustrezno vlažnost zraka, ki pa je odvisna od več dejavnikov. Način gradnje, toplotna izolacija, izpostavljenost lege objekta, vrsta ogrevalnega sistema, število sostanovalcev in njihov način bivanja – vse to vpliva na to, kako navlažen je zrak v notranjosti.
Naše počutje, zdravje in produktivnost so odvisni tudi od zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih. Primerno notranje ozračje naj bi bilo brez vonja, hlapov, prahu in imelo primerno temperaturo ter vlažnost. Temperaturo običajno ni težko oceniti, pri vlažnosti, ki je pogosto glavni razlog nelagodnega počutja, pa je zaznavanje odstopajočih vrednosti težje.
Kolikšna je optimalna vlažnost?
Optimalna relativna zračna vlaga je med 40 in 60 %, idealna je 50%. Kako zaznamo, da je zrak prekomerno navlažen? Očiten pokazatelj je nastanek kondenza ali vodnih kapljic. Le-te se začnejo nabirati na steklu oken, v zimskih mesecih tudi na robovih oken, vrat in zunanjih stenah.
Prekomerna vlaga v prostoru, zlasti pri relativni vlažnosti 60 % ali več, pospeši rast plesni, ki povzroča neprijeten vonj in ima negativni učinek na naše zdravje. Zidovi vpijajo toploto in oddajajo vlago, bivanje v takšnih prostorih pa je energetsko potratno in zelo neugodno.
Zakaj se pojavi vlaga v prostoru?
Prevelika vlažnost v prostoru se pojavlja zaradi različnih dejavnikov. Ta pojav, ki je še posebej značilen za klasično grajene stavbe in manj za montažne hiše, se je začel množično pojavljati, ko so se investitorji odločali za vlaganje v energetsko sanacijo stavb v želji po manjših stroških za ogrevanje.
Zunanje stene izolirajo, stara okna zamenjajo z plastičnimi, na »dihanje« hiše pa se je pogosto pozabilo. In težava s prekomerno vlažnostjo in sčasoma nastanek plesni je tu. Toplotni mostovi se lahko pojavijo tudi pri nepravilni izvedbi izolacije ali montaži oken.
Vlaga v prostoru je seveda odvisna tudi od števila in navad stanovalcev, ki s kuhanjem, tuširanjem, sušenjem perila, prav tako pa s potenjem in dihanjem pripomorejo k dvigu vlažnosti bivanjskega okolja.
Kako preprečiti nastanek vlage?
Najučinkovitejša rešitev proti vlagi v prostoru je prezračevanje. Prostore lahko prezračujemo na več načinov, in sicer naravno z odpiranjem oken ali mehansko, npr. s prezračevalnimi sistemi.
Naravno prezračevanje zaradi prevelikih toplotnih izgub in posledično dviga stroškov ogrevanja ni učinkovito. Da bi zagotovili ustrezno kakovost zraka, bi bilo potrebno okna odpreti za 5–7 minut vsako uro. Hkrati bi okna in vrata morali odpreti na stežaj ter ustvariti prepih, saj bi v nasprotnem primeru le večali vlago v prostorih.
Najučinkovitejša dolgoročna rešitev za preprečevanje previsoke vlažnosti in možnosti nastanka plesni je vgradnja prezračevalnega sistema. Še posebej priporočljivo je prezračevanje z rekuperacijo, ki preprečuje nastanek toplotnih izgub. Kot dobro prakso lahko izpostavimo Orca lokalni prezračevalni sistem, ki z rekuperacijo sam uravnava izmenjavo zraka v prostoru. Toplota je učinkovito porabljena, vse do 92 % odpadne toplote se prenese na vstopen hladen zrak in posledično se izguba toplotne energije močno zmanjša.
Izbiramo lahko med dvema modeloma lokalnega prezračevanja – Orca Pico 50+ in Orca Flexi 50, ki s svojimi lastnostmi zagotavljata udobno bivanjsko izkušnjo.
Prezračevalni sistem ni le odlična rešitev za uravnavanje vlage, temveč:
- zagotavlja svežino in čistočo zraka v vseh prostorih doma,
- z odvajanjem odvečne vlage ustvari ugodno in zdravju prijazno bivanjsko okolje,
- preprečujejo nastanek prahu,
- preprečuje vdor plesni,
- zmanjša težave alergikom,
- nadomesti prezračevanje z odpiranjem oken in s tem omogoči prihranek energije.
