Socialna anksioznost

Socialna anksioznost [Kako jo odpraviti]

V sledečem članku se bomo dotaknili teme socialne anksioznosti, o kateri si ljudje postavljajo mnoga vprašanja. Članek podaja odgovore na štiri vprašanja, in sicer: ali je socialna anksioznost pogosta, ali bo moja socialna anksioznost kdaj izzvenela, katerih 6 vrst anksioznih motenj poznamo in ali lahko prepiranje staršev povzroči socialno anksioznost?

 socialna anksioznost

V članku pišemo o…

Ali je socialna anksioznost pogosta?

Socialna anksioznost je v današnjem svetu zelo pogosta in čeprav družba postaja vedno bolj odprta, vedno več ljudi trpi za najrazličnejšimi strahovi, in eden izmed njih je tudi strah pred ljudmi. Raziskave kažejo, da naj bi za socialno anksioznostjo trpela več kot ena od osmih oseb. Socialna anksioznost lahko nastane že v zgodnjih letih otroštva in najstništva, vendar to ni pravilo, saj se lahko razvije kadarkoli v našem življenju. Socialna anksioznost prizadene oba spola, čeprav je dvakrat pogostejša pri ženskah.

Socialno anksioznost lahko v grobem razumemo kot hudo sramežljivost, saj so njeni simptomi sramežljivosti zelo podobni. Med vsemi ostalimi anksioznimi motnjami je bila socialna anksioznost prepoznana, vzeta pod drobnogled in podstavljena med zadnjimi. Ker gre za tako pogosto vrsto strahu, ljudje velikokrat sploh ne vedo, da trpijo za tovrstno anksiozno motnjo. Vedo le to, da živijo v stalnem strahu pred druženjem z ljudmi, kjer bi jih drugi imeli možnost ocenjevati in obsojati. Strah jih je, da bi se na srečanjih osramotili ali doživeli ponižanje. Ker niso radi v druži ljudi oziroma se ne udeležujejo radi družabnih dogodkov, jih okolica pogosto smatra za sramežljive, vase zaprte in nedružabne ljudi, kar pa ni res, saj je njihov značaj po navadi zelo prijeten in prijazen.

anksiozna motnja

Slika 1: Socialna anksioznost je anksiozna motnja, za katero trpi veliko ljudi. Ne počutijo se dobro v družbi ljudi in s strahom se udeležujejo raznih srečanj.

Ali bo moja socialna anksioznost kdaj izzvenela?

Vsako, ki trpi za anksioznostjo si želi, da bi napočil dan, ko bi se prebudil brez občutkov strahov in zaskrbljenosti. Ni pa treba, da to ostane samo želja, pač pa je vsekakor možno, da postane resničnost. Socialno anksioznost lahko odpravimo, ne bo pa izzvenela sama od sebe. Kar je v naši moči je to, da ne ostajamo doma in se ne zapiramo in umikamo pred svetom, pač pa se družabnega življenja skušamo čimbolj aktivno udeleževati. Na ta način socialni anksioznost preprečujemo njeno stopnjevanje.

Ker pa socialna anksioznost ne bo izzvenela sama po sebi, je dobro vedeti, da obstaja tehnika – EFT tehnika, ki njeno jakost lahko močno oblaži. Pomagamo si lahko tako, da predno se odpravimo na neko srečanje, s tapkanjem zmanjšamo njeno jakost.

Obstaja pa tudi trajna rešitev, ki jo ponuja EFT terapija, terapija, ki lahko v polnosti izkorenini socialno anksioznost in jo za vedno odpravi iz našega življenja. EFT terapija ima namreč moč, da odpravi tako anksioznost nasploh, odpravi pa tudi vse ostale anksiozne motnje. Odpravlja tesnobo, panične napade, panično motnjo, depresijo in mnoge druge težave, s katerimi se soočajo mnogi ljudje.

Kdaj bo vaša anksioznost izzvenela, je odvisno samo od vas. Prej, ko boste posegli po učinkoviti pomoči, prej boste rešeni notranjega trpljenja in neugodja.

Katerih 6 vrst anksioznih motenj poznamo?

Poznamo naslednjih 6 vrst anksioznih motenj:

  • Generalizirana anksiozna motnja

Ljudje, ki trpijo za generalizirano anksiozno motnjo (GAM), občutijo konstantno zaskrbljenost in tesnobo za stvari, ki se jim zdijo pomembne (lastno zdravje in zdravje ljudi, ki jih imajo radi, za partnersko zvezo, službo, preživetje, mnenje okolice); skrbi, ki jih navdajajo, pa ni nujno, da so realno pomembne stvari.

  • Socialna anksioznost

Tovrstna anksioznost ljudem povzroča veliko notranjega trpljenja, saj živijo v strahu pred tem, kaj bodo rekli in misli ljudje, ki jih obkrožajo, posledično pa so zaradi teh skrbi zelo omejeni na vseh področjih življenja. Strah jih je kritike in zavrnitve.

  • Agorafobija

Gre za strah pred odprtimi prostori (parkirišča, trgi, mostovi) in zaprtimi prostori (javni promet – vlak, avtobus, letalo, zaprti javni prostori – trgovina, kino, dvigalo). Ljudje s to anksiozno motnjo se ne počutijo dobro v množici ljudi ali v čakanju v vrsti. Strah jih je tudi tega, da bi sami zapustili svoje bivališče.

  • Posttravmatska stresna motnja

Gre za močno ali intenzivno anksiozno reakcijo, do katere pride zaradi doživetega izredno težkega travmatičnega dogodka. Tak dogodek bodisi doživijo on sami ali pa so mu priča.

  • Panična motnja

Gre za ponavljajoče doživljanje paničnih napadov. Za panično motnjo trpijo ljudje, ki so doživeli že več paničnih napadov, ves čas pa živijo v strahu pred tem, da bodo doživeli novega.

panična motnja

Slika 2: Panična motnja je motnja, za katero trpijo tisti ljudje, ki doživljajo ponavljajoče se panične napade.

  • Specifične fobije

Gre za razne fobije, kot je npr. strah pred višino, temo, zobozdravnikom, pajki,… Zanje je značilno, da gre za situacije in stvari, ki praviloma niso nevarne.

Ali lahko prepiranje staršev povzroči socialno anksioznost?

Prepiranje staršev lahko povzroči socialno anksioznost. Vsak posameznik se namreč rodi v določeno družinsko okolje, v katerem se uči, razvija in pripravlja na življenje. Oseba, ki se rodi v pozitivno družinsko okolje, bo prevzela pozitivno naravnanost, pozitivno stanje duha, življenje bo videla kot priložnost za uresničevanje samega sebe in svojih želja, v njenem življenju ne bo prisotnega omejujočega strahu, nepotrebne bojazni, zaskrbljenosti,… Na sebe in na svet okoli sebe bo gledala s pozitivnimi očmi. Okolje, v katerem odraščamo, pomembno vpliva na razvoj tako pozitivnih lastnosti, vzorcev razmišljanja in podzavestnih prepričanj, kot tudi negativnih. V kolikor otrok živi v okolju, v katerem je pogosto ali stano navzoče prepričanje staršev, bo otrok kmalu začel razumeti družinsko situacijo na način, da bo mislil, da je z njim nekaj narobe, da se starša morda preparata zaradi njega,… Ko napoči trenutek in se mora otrok odpraviti v vrtec, v šolo, na raznovrstne dopolnilne dejavnosti, bo otrok med sovrstniki občutil strah, zaradi svoje nedružabnosti, pa bo tudi hitro izločen iz družbe. Trpel bo, ker ga bodo drugi označili za introvertiranega in sramežljivega, hkrati pa se bo s strahom udeleževal vsega, kjer ga bodo okoliščine izpostavljale, saj bo na svoji koži čutil kritiko, obsojanje,… Trpel bo zaradi tega, kaj si drugi mislijo o njem. Vse to trpljenje in žalost, ki jo lahko doživlja, pa ga kasneje v življenju lahko vodi tudi v depresijo.

depresija

Slika 3: Trpljenje, strah in žalost, ki jo posameznik doživlja tekom življenja zaradi svoje socialne anksioznosti, lahko privede so depresije. Več o depresiji najdete na depresija VlastaKuster.si.

Vir:

1 – Social Anxiety Disorder: More Than Just Shyness – NIMH